Goes well with any colour.

ob evropskem dnevu brez avtomobila 22. septembra vabita na

Ulično biciklažo

(trgovina – servis – razstava – adrenalin)

V torek, 22. septembra 2009, med 11. in 15. uro se nam pridružite na ploščadi pod stavbo Metalke (ob križišču Slovenske in Dalmatinove ulice), kjer bodo zvezde dneva –

KOLESA.

Za nekaj ur bomo odprli »trgovino« z rabljenimi kolesi in če vam doma v garaži stoji kakšno vozno, ga pripeljite in poskušali

bomo najti kupca.

Če ste kupec, hodite peš ali se vozite z avtom in bi po Ljubljani raje kolesarili, sedaj veste, kje lahko izberete »novo« kolo.

Vam nagajajo pedala in veriga nujno potrebuje nekaj olja?

Vaša kolesa vam bo pregledal izkušen serviser.

In ne samo to – naučil vas bo, kako lahko naslednjič popravilo opravite sami.

»Cruiser«, »custom« in »lowride« kolesa? Nikdar slišali, kaj šele videli?

Obljubimo, da se boste zaljubili v njihovo eleganco in poseben način vožnje. Ogled razstave je zato na lastno odgovornost.

Manjka še kaj? Seveda. Adrenalin. Nastopi drznih voznikov na trial kolesih zagotavljajo atraktivno predstavo in veliko v pljučih zastalih izdihov. Ob 12., 13. in 14. uri.

Dogodek je ena izmed akcij v okviru sporazuma o upravljavskem partnerstvu na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo.

9. julija je bil ustanovni sestnake, danes pa je bil še drugi sestnake, kjer so predstavili skelet projekta. Uvodno besedo je imel tudi župan Zoran Jankovič, ki je med drugim obljubil tudi sledeče:

• lisic za kolesa v Ljubljani ne bo, za motocikle pa so že dejstvo,
• pripravlja sesistem, ki bo zaračunaval vstop z avtomobilom v ožje mestno središče.

Sestnanek je bil zanimiv v toliko, ker se je tudi med samimi pristaši kolesarjenja našlo presenetljivo veliko skeptikov glede perspektive kolesarnjenja v Ljubljani. Veliko debate se je vrtelo v začaranem krogu ali naj bodo najprej kolesarske steze in šele potem kolesarji ali obratno.

Naj bo takoj vsem jasno:

Kolesarji se ne vozimo s kolesom zaradi urejenih kolesarskih stez ampak ker nam je kolesarjenje v veselje in sprostitev, pa naj bo to po kolesarskih stezah, stisnjeni na rob cestišča na prometnih mestnih ali  medkrajevnih cestah, ali pa na makedamskih cestah slovenskega podeželja in hribov. Večini tudi ni dosti mar za izpuste CO2.  Kolo gre pač slučajno na roko manjšim izpustom. Na kolesu je življenje pač lepše in uživamo v teh trenutkih.

Pozdravljam vsak poizkus , ki bo naredil Ljubljano prijaznejšo kolesarjem

Več o tem projektu si lahko preberete na teh dveh povezavah:

http://www.nytimes.com/2009/05/12/science/earth/12suburb.html?scp=1&sq=%20Vauban%20&st=cse

in

http://www.independent.co.uk/news/world/europe/autoban-german-town-goes-carfree-1720021.html

Slovenci še vedno vidimo v svojih sanjah idilično hiško in pred njo parkirano bleščečo nemško pločevino. V Nemčiji so pa spet korak pred nami…

Vabljeni !

Verjetno po vseh mestih opažate rast velikih nakupovalnih centrov na robu mest. Ti centri pravzaprav ne nudijo nič novega, kar ni bilo že prej na voljo v manjšem obsegu v mestnem središču, ki pa je zaradi omejenega parkirnega prostora manj zanimivo za nakupovalce z avtomobili. Tako so začeli rasti nakupovalni centri na periferiji, v središču Ljubljane pa velike trgovine umirajo ena za drugo, npr. Metalka, Supermarket, Astra, Centromerkur in mnoge manjše. In glavni problem je ravno v dostopu z avtomobilom ali pa v tem, da smo Ljubljančani preveč vezani na svoje avtomobile. Če bi se Ljubljančani vozili več s kolesom , trgovine v centru mesta ne bi imele težav s parkirnim prostorom za avtomobile in bi tudi trgovine imele precej več nakupovalcev.

Kot dokaz  kako kolesarji vplivajo na promet trgovin , si lahko tule preberete na primeru Copenhagna, kjer so ugotovili celo, da kolesarji zapravijo več v primerjavi z avtomobilisti (najbrž sploh ne posedujejo avtomobila in imajo zato bistveno več prostih financ za druge nakupe..).

Še posebej pomembni so kolesarji in pešci v primeru zaprtih mestnih središč. Verjetno bi bilo zaprtje večjega dela ljubljanskega centra precej boleče za tamkajšnje trgovine in lokale, kar pa še vedno ne pomeni, da tak ukrep ni dober za samo mesto. Le združiti bi ga bilo potrebno s promocijo manjše uporabe avtomobilov in posledično več javnih prevoznih sredstev in kolesarjenja.

Kolesarjenje je tako dobro tudi za gospodarski razvoj mestnih središč in v splošno dobrobit mesta in njegovih prebivalcev.

Letno s kolesom prevoženo število kilometrov na prebivalca v letu 2006:
Dänemark: 954 km
Niederlande: 879 km
Belgien: 329 km
Deutschland: 298 km
Schweden: 277 km
Finnland: 256 km
Irland: 186 km
Österreich: 173 km
Italien: 159 km
Großbritannien: 84 km
Frankreich: 81 km
Griechenland: 77 km
Luxemburg: 31 km
Portugal: 29 km
Sp anien: 27 km
Izven EU:
Japan: 354 km
Schweiz: 287 km
Norwegen: 164 km
USA: 33 km

Vir EU-Kommission, VCÖ 2007

Ne vem ali so nas samo spregledali ali pa prevozimo še manj kot španci, ki sicer premorejo tekmovalne kolesarske ase svetovnega kalibra. Najbrž pa vsi sami pri sebi vemo, da so naše številke precej klavrne in sicer v obratnem sorazmerju s prevoženimi kilometri naših avtomobilov.

No, pa imamo še en evropski izziv več, naši vzorniki pa so nizozemci in danci.

Poleg tega se lahko vsi še malo razmigamo in pokurimo podkožno tolščo, ki se nam je nabrala v lenobnih zimskih mesecih.

Obiščite ga in pošljite svoje sexy in chic kolesarske fotografije, da še letos postanejo bicikli največji transportni objekt poželjenja.

Za pokušino, tole je moj dolgoprogaški veteran. Pred četrt stoletja zvezda Gira, zdaj pa stilsko mestno prevozno sredstvo. In še nemarno hitro po vrhu!

Škoda…Skratka, pri nas se dogaja bore malo. Razen tega, da smo po bližnji in daljni okolici znani kot fanatični rekreativni kolesarji z vrhunsko opremo ( kaj čem, tu sam sem tak..).